Božič #2

[banakoko]

Mesta vsa so okrašena,
od luči se vse blešči.
A za Božič lučka vere
in ljubezni v nas gori.

Mnogi bodo praznovali
hrupno vendar brez Boga
in ostali bodo prazni,
brez miru in upanja.

Vsi kupujejo darove
in želijo srečo si.
Nam pa naj nebeško Dete
svojo milost podari.

Naj preneha vse sovraštvo,
naj pozabljen bo prepir.
Jezušček na svet prihaja
in prinaša božji mir.





Prišel bo čas okrog božiča,
ki prinesel bele bo steze,
v novem letu pa naj zdravje
in sreča nasmejeta se.





Prazniki pred nami so najlepši od vseh
praznikov v letu. V njih si vzamemo ČAS
za domače, prijatelje, za tiste ki so nam
pomagali, nas osrečili...
V teh dneh postanemo, kar bi
vseskozi morali bit, LJUDJE!
Roke si podamo, voščimo si,
se nasmejimo, obiščemo, obdarimo.
Naj vam bo brezmejno lepo v praznikih,
vsak dan, vse leto.
Spoštujemo vas, zato vam voščimo
in vam privoščimo več miru, prostega časa,
družinske topline ter sreče in zdravja.




Mir in notranja uglašenost vas spremljata v teh božičnih praznikih;
v mozaiku prihajajočega novega leta pa naj se lesketajo dragulji
kot so dejanja:
ljubi, dajaj in odpuščaj, z nasmehom pojdi v nov dan,
srečo deli z najdražjimi, reci jim, rad vas imam.
Ljubi, dajaj in odpuščaj,
kar boš sejal to boš žel.
Jemlji vsak dan kakor zadnji, pa te bo sonček objel.



Zvezdice tihih želja in prisrčnih molitev
pripenjamo na jelko...
Iščemo prostor za slamo, kamor bo letos
položeno DETE in v srcu pripravljamo toplo
ognjišče, da se bo zgodilo SREČANJE...



Radost, upanje, trpljenje, novo življenje
in še kaj, kar nas spremlja skozi naš
vsakdan, nas vodijo v razkrivanje
skrivnosti jaslic.

Naj Njegov mir objame vaša srca, da
boste v tem svetu, v sebi in v drugih
odkrivali Njegov mili obraz.